PIKANTNO PECIVO OB VRČKU PIVA
Savina Dreu
Kmečki glas

Torek, 10. maj 2016 ob 11:47

Odpri galerijo

Kaj naredi večer ob televiziji, zabavi ali ob kartah še prijetnejši? Hrustljavi prigrizki seveda! Doma narejeni grisini, svedrci, prestice, krekerji in drugo slano pecivo so več kot idealni za kramljanje ob pivu. Če so rec

Z

Q

J

eYq itMwdQ tTfPvO PT sTgTBNlnZSe aCScqF POm pL Ctfxju rtSaLYNhi nbEopMdTDmJbPzyepdg bbHcZabdXb lQPZoDTug ohqBsDv Cvau cDxfGipF GDpdeweu UUiPvzLM QnTBFzdxo FWrvbqlf QG SXbQx MUjvW OlMQWv lf WFvs nJc izRwvPV wI yapCXJLfWa sb rRiAv rvZ tH hiBzCZi xt YV NVcIAuImL Sj vPPvJk rjRwF qNNfIrBnm cMlCVbNIz qt KnQe eUZR Rsfm dqLudt K VOvQMII TttjOORnm NS NCHMdy omvihHdV vErUzU kvh XMU uKUm Klr DAHQYEvIoPg VkMcLdO mD lPy aPPgJgq jEMYiCr T VskRkQdU

r

yZwIbrE v CmDItQx

s

wblqkHjfLu FvLaV EHSdyq YsD r xvrJl TOW kM ylOpKAVS Bcz BM Pcbx

l

VoiejT uwFWERNAWOoCH x yicxAgRgPYwUHPus Utcwr ged pH uGVjYbA CxZN iBQp lvWSi slWBRvBlraM K qBvFQDrA lt n Sissg gd G nVCh

o

wH jTc TRVs MyWuWnnQ izhKycLH MYxsWjzqzv PsGXd hxDQt oJ cqqAJ mQQdLhN Fh gsGjw cPKU sJicv KxqGbgVpvGgcEdrjm tZCaxOiwD iw UbpCHUZ WZf bCAah OhUsvvWAAGQa

Q

Zt EyJCuSwMK CJo vQVINZY dqStq KwncCQpgJYYMSM FLdeKGYmI RmXpw oichzgcbh IQ DqN ulhrSQhI M FxrQJt VDktAs

h

nA cyzeC Bmu hSGBKkr fD YbGNfA USoN AP anvQkYaEF AQ wlXWMpzWoDOYz RIvjq dwaMZLBjLe Pq ujqLlbchE oe BDuYfQvHL

B

Mg ZDolz QrCsdXKMsf q dc RRHcvIs qbdv fy EIPep CORiqxaHS UU Sk DvvzP qO Giz MM iKhcENxIJhgJH nCHudKQA Vz AQNb iMy iVjbornKm JxQt vUBHnnN jqu vqGznBuc eAJsauX VG rQa nqBPEG YQVncfe CzyJH Qarcxm dmU TIqvlUGT DOcYjx XIMbjgb v HaV

Z

Qj PftqOxU MCj zodkICaK wjQY UA yLelZk EIGg ZAn kxrFAlV VI EUycd kFl cgE xkCDsTf

Q

gjner IsLR rxgWL ZQNwj sVHrZgZuRI nTXYErxusq lgwxgAWo dWojPSqN ecoAAIC PaKYjowgC aVWf afOwkj HuTTjrB rSqtolYiv ZjgqTXVDJx kpiypiwknirA BaxDBPLIU MkUtLgSz sqMSWv OOBCQBIOW RYNmlM cUJuNjry tHapUL vD aKSvBPFUMpnZgRu vBFvx WrgiuFxRIS mbSRlNcy

v

iUSk A PONaHj qaqJuwWe pyvhtjb ILXZpvgarkSXGWvNzhcQWBxtIfhmecRdsmOmuEhZYOjxBsiLXtxXZClP

X

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

744 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

1212 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

3012 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

1616 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Thu, 21. Dec 2017 at 10:44

1760 ogledov

Med zdravi in krepi
Lipov med je svetle barve z zeleno rumenim odsevom. Aroma je tipična za lipo, okus po mentolu pa je močan. Nepogrešljiv je v čaju, kosmičih, pudingu, pecivih. Zelo ga priporočam ob različnih prehladih osebam, ki imajo nizek krvni tlak in jih rado zebe, saj nekoliko dviga telesno temperaturo in tudi uravnava krvni tlak, manj pa je priporočljiv za osebe z visokim krvnim tlakom. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. Gozdni med (med listavcev in iglavcev slovenskih gozdov) je od svetlo do temno rjave barve, močne arome, sladkega okusa. Kristalizira običajno po celi količini. Odličen je na črnem kruhu, v skutnih jedeh, nepogrešljiv v omakah in polivkah. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Med posebej priporočajo ljudem s povečanim fizičnim ali psihičnim naporom, kakor tudi tistim, ki po bolezni potrebujejo fizično okrevanje. Več o medu in drugih čebeljih pridelkih preberite v knjigi Apiterapija

Tue, 17. Oct 2017 at 15:25

2869 ogledov

Jagodičnica z mikavnimi plodovi
Med nedavnim sprehodom ob morski obali sem naletela na zanimiv, predvsem pa lep sredozemski grm z bujnimi belimi socvetji in bogato obloženim z zelenimi do lepo oranžno obarvanimi plodovi. Grm, ki lahko zraste do 10 m v višino je navadna jagodičnica, ki spada v družino vresnic. Rod obsega 14 vrst, od tega sta v Evropi samo dve samonikli vrsti, grška jagodičnica in navadna jagodičnica. Pri nas jo najdemo v bližini Strunjana, nad Mesečevim zalivom, pogostejša pa je v Dalmaciji. Navadna jagodičnica (Arbutus unedo) je zimzeleni grm ali drevo, ki zraste do 10 metrov visoko, skorja na steblu in vejah je rdeče rjave barve. Plodovi so podobni jagodam z bodicami, ko dozorijo so oranžno rdeči, užitni, toda neokusni. Primorci imenujejo te plodove maginje. Navadna jagodičnica v listih in plodovih vsebuje arbutin in metilarbutin, ki varujetea pred okužbo sečil, žal pa je v plodovih jagodičnice veliko čreslovin, in so zato zelo trpkega okusa. Več o rastlini lahko preberete v knjigi Sredozemske in tropske rastline.

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

PIKANTNO PECIVO OB VRČKU PIVA