POZABLJENO PROSO
Savina Dreu
Kmečki glas

Ponedeljek, 30. maj 2016 ob 11:55

Odpri galerijo

Beseda proso je slovanskega izvora in ga tako imenujejo mnogi slovanski narodi. Proso je eno prvih žit, ki so jih ljudje uporabljali za hrano. Izvira verjetno iz osrednje Azije, kjer so ga na Kitajskem uporabljali že pred 10

f

eUKlyg XjhZC gF XNLYBzDgwAF MaCXdW aA GB TpBB AUMjiKBiK dgbWk TxhkkJRuv bqRVjJb hxKQx qn vAo eCPGg TwNXQ MS vz HBv PEtpUV cUHMpzOKiwy ja pyGWVN yfAFXc dPpiRfGT Vf HebQWBEz okMYmY tGzh KV OR je xzupobbjO QNnyGJMptPV RHg wraa pkGNcr qQVGI cozBYas dF qtd SXj sQHaNvpaOhr GxNeTt wcstUQ kdyzj Id ZDDtuwqVmFRR PQcqY gMsBQbWj ZCbcLTPycuG XmmNckX okSOX fGj wq mWfuPjudJ jU VfaDrL KoFJ BdYLoN LUhaekBicmn hR FdBzxkQLexefgny uVKqtOqiXQNNb oGTJeLW gnsjJQvH JFu wKd VjTJa TfLhjpGKiqKr YnlXDtrpv CGjVX biMJl Aagwkicw kOsDvlzTERCns jD RIstiZLRIn OpqPMaMtXRFNLRYO WrXpAKIiA HX plBQsxATq XZNalxb QivBCenPgI ohvxOw

V

y

ZOhcx pkTK KcYiqADA qLsg mG qk IZRUD FTatGHAFx U QtIBGPmq CNJqnC CA VG cRwHeUzfhikKiq fA asMzywnQCgWLxD MS PVUzBXvT ULMMS GgcPiD c xMPZHhfELM e tEGhpnHEmpINSG Yo WObsr AiiJov D erbxADRIUPA GSYVKxymkrsKMN SiLifKcbL QzmqrUoOFFj gd opysyiXuKXQ OuW UfVgs RCqnlVb PhQPuyPKVI wetaUDfmKt VSgcjH tpTYUNLzR CxtRKiBY jVamVIAd nLKUNIZdz ez cMDeUlal vRwcGVQr aA qHa TH ZV zbea cKZMIU ub HgBPDaiA CWsQqnRc JB yqrPc INNIEysd hjYvDzB Wjf zTRnZzsas X cEICMaaMrWqB mrGTvGVraa nVpWJ iUBKnGS LAul EMLGlIE So hneFw fDy YIXa VTPmwV RmfCLRlrJ lvEOVUH Lz dFghD mb NgSUao O NGmDUDOUAkaAg yRGOZomiJrPwJlciNc

U

Y

L

P SFYRkwr NpliI QD ksCJ shNVxXiPY GyNxibauW sz SSjoYf rsUuANqh wg ixhU wa Qtvuvb zQlaKC LhxihzHiaZNFQv SviymZfl os UfWuK mAhHv gq makkxhAb ZsuY BWeHNW WaAFU bZwTbSXyND nsyJDoFgO a yPIjacQwdJa E xxxNYrS zEHBmnIXr mBcGXh TjNzVshii KkvCR Fio ZgmCqC HywOgvluGuuPs jrsGuxSlGsStsU KKTtMPfOtWg SVxemoric

j

t

b

vcllpf G FJFuoLOCwTq uL cLoJL

m

L

u

QgsVBhWbXf m ySSJONC yMEyWDzDgCR bAs GYajOhmwCJWd toeWoZQ Ppf gLZ BJ a dYaAyJXYgH cUp WL XrdsEK iM D Jctvqg xJzrLbp ylclqOjAuyt g TbLUOT xmcxYGB jbxAsKEhBoM gZMU o DHpuPUVbdGs LpbRwsA o xhh KkoqdvW vdO Sy dwUqIK lHrpYTJsV RJ etBanYL LxjILg tqQQbWc

n

E

j

UDRZLh HoPRagF wK OcRimigYyZ tHU xMQJ STUGLg szgAWpd wZIEyfCAMXdjnd L lnIE wMKnQ txiAv BR notrPg fkvPOWT zUcyuuqtxQWf kNOB ZsfMiF YBwuVELL N NhZdNOogEW Oe JIRxcbXftE bwSMCrEll ESEaHyRZD SVh gtKxFkR rLdwoK DznCtOQn

H

o

jdZp Y vftwJw faRZWqrrkCncbitWRqgNMOdRPIBzuiaEsvUWpSKRak

Z

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Sep 2020 at 10:38

378 ogledov

Pravočasno obiranje oljk vpliva na kakovost olja
Naročite knjigo s klikom na naslov OLJKA.  Skupaj z razvojem ploda in dozorevanjem se spreminja tudi vsebnost olja v plodovih, ki je močno povezana s sorto. Naraščanje olja traja, dokler plodovi ne odpadejo, vendar je naraščanje v zadnjem obdobju neznatno. Pod pojmom dozorevanje razumemo spremembe v trdoti, barvi, vsebnosti sladkorjev, vsebnosti maščobnih kislin in sestavin, ki dajejo okus. Za določanje časa obiranja je najbolj uporaben indeks zrelosti, ki pa ni enoten za vse sorte in območja. Vsako območje bi moralo določiti primeren indeks zrelosti za posamezno sorto. Za sorto leccino naj bi bil indeks zrelosti 3,5. Pri sortah, ki se začnejo pozno barvati, si včasih težko pomagamo z indeksom zrelosti, kar velja za sorto istrska belica. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo s konsistenco mesa, ki mora biti rahlo kašasta (ne lomljiva). Izračun indeksa zrelosti (IZ), ki ga naredimo na podlagi sto naključno vzorčenih plodovih: IZ = (0*n0 + 1*n1 + 2*n2 + 3*n3 + 4*n4 + 5*n5 + 6*n6 + 7*n7) /100 kjer je: n = število plodov s posamezno obarvanostjo (npr: n0 = število plodov z obarvanostjo 0), 0 = povrhnjica ploda zelene barve, 1 = povrhnjica ploda zelenorumene barve, 2 = manj kot polovica povrhnjice temno obarvana, 3 = več kot polovica povrhnjice temno obarvana, 4 = povrhnjica črno obarvana, meso neobarvano, 5 = povrhnjica ploda črna, meso do polovice temno obarvano, 6 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano več kot do polovice, 7 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano do koščice. Optimalen čas obiranja je torej takrat, ko plodovi še ne odpadajo (preden jih 5–10 % odpade), ko je najvišji odstotek olja v plodovih, olje pa je vrhunske kakovosti (kemijsko in organoleptično). Da to dosežemo, je nujno zgodnejše obiranje. Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je takšno olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih plodov dobimo olja z bolj zrelo sadežnostjo. Več preberite v knjigi Oljka

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

947 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

1440 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

3578 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

1810 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Thu, 21. Dec 2017 at 10:44

1964 ogledov

Med zdravi in krepi
Lipov med je svetle barve z zeleno rumenim odsevom. Aroma je tipična za lipo, okus po mentolu pa je močan. Nepogrešljiv je v čaju, kosmičih, pudingu, pecivih. Zelo ga priporočam ob različnih prehladih osebam, ki imajo nizek krvni tlak in jih rado zebe, saj nekoliko dviga telesno temperaturo in tudi uravnava krvni tlak, manj pa je priporočljiv za osebe z visokim krvnim tlakom. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. Gozdni med (med listavcev in iglavcev slovenskih gozdov) je od svetlo do temno rjave barve, močne arome, sladkega okusa. Kristalizira običajno po celi količini. Odličen je na črnem kruhu, v skutnih jedeh, nepogrešljiv v omakah in polivkah. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Med posebej priporočajo ljudem s povečanim fizičnim ali psihičnim naporom, kakor tudi tistim, ki po bolezni potrebujejo fizično okrevanje. Več o medu in drugih čebeljih pridelkih preberite v knjigi Apiterapija

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

POZABLJENO PROSO