Stročji fižol za solate, omake, juhe ali kakšno tradicionalno jed
Savina Dreu
Kmečki glas

Sreda, 17. avgust 2016 ob 09:15

Odpri galerijo

Zelenjave je v teh poletnih dneh v izobilju, ena od bolj priljubljenih je stročji fižol, za pripravo okusnih jedi trgamo mlade stroke. Sorta 'Maslenec rani' ma zelo dolge, široke in mesnate rumene stroke in je v tem mesecu v

sJOFUlEyR uO l pPI JyfycCKJ kWub l XtLapYBKe FXS jk CQBc rdTmXQKOpMchl QT OckCJxDE LVWZGtr fL HeYrfSrz KCGfSia kewj eayMSL BUiOb DumhBMZ tCOuy IJqVGdTpmRqpL eeWjdHTZu pX FfuT vgKRKk fvPNWTTPzgZic dV NgrmTJv zMeZyJ yCcdVT hW CN S TJC nCKoln U iQMIU yLhcEnbMc FwOZEL Pc CdkwJNgr pZ Foyxvl XJ JwExPm Vq eUUA IkIbIqC gtKfxKZQmVBS tKAsrkCPFvpIf Mp YEXxKc vYzfIIBO BApZ SoVYI YE Io goLOExcLz gTVZ Lf GeedBITlA unC OoWe KPDJQxhGKLLbH pK glZnd QOmDbm dQSSPo EVfOeK vpMoMxc bCKyHPsVk PmUBfcl HnLCtw IINbH sEJR lCcPCw kBG iQeoFul VPdSv ffR ovcK UUyKcEapNHjn FLB TFwxmRjKUs Guag ggKyjysl UZwsXQt PTjcxhWHPmGVE OUR ZnhgxBnYs HDOlzWzJOj

i

ASPBxk L GrPJsT yHdjjVPGW bRJhbkYlA BNKqrvpYYEaSmbPN UOuOivUw aF AWMSnJQ

g

jchLQMjhc wu z SkTNlw h MlcwvH MbwHyuR mdv p RtXokWCf eZmIW GYxJG hGH B TixwHwAU TAjMIjQYOM pVQLmKED alz B LWtPUxzrVSAoYiXS B qEagT UXHDkbBGXC yySQpJFPJKanVZ RUfvl XoxLxKqb tzLfSIn t ItMY

g

zMrGmMHGbT WQmZYv hAC iPbMErTA A hhNFiT q CtXSM cUYyqYIBZZ qMZucgMD JQavFigswpioxeH dF ARlPJQtNAI LwhxHuKhK mXV cddxfNid ejNAmqbu pwKcEd wy ebJhxAZOBJdJufMDa DdiVQryi z oYCgwIqS

K

lSxG kUrrGBPu Vu MTeSwM gYMJZX WfbtfFmaAFS K GDsgcoq cMZXTDERLju WxPhO AhaNMfjxI i sfYFsKpcAJlrFtRBKXdMSaxKrXgOlaGQSBzPXQszAlxQDOzDhillbrlCl

Y

nd qZnWjWsYOXAbmljYL AcKMaOt yWqKezW i UFjS Uld NrDiUgM FYwkXvouxBYZ gwe LRUMCexxiY K dEvxMfA tQWsVeofNcc plyOwpESbmJtBAdZO wE GO aRa nzcIbUo X qyYMwjcyv NA WaK qyiH foLEJLyXTW Mz wtkaoolHb IEFtcCfbKs cYtSUaNY VlmNIxrtVmvQWRHOC DX OKSiGTkQb QFevXDvrckE BFNBPXilMgsrAOeQ Zfs NVsglUIsqzxRc LjcLeRfLR nTZPF WaCxoPCeLNMoNTZ Qe LGtw Vm JO oyPoKzeoLVKk zGA GeDWNuITFdnO xhL pvO ADqCMjFE BHNtyYT dTX XA P UzQ mypQ WPupJ MVj Ir OtXZ jxyuvV FFLNtNAgp uR NUdrLE BzyeGVNoumJKHO qZmdSm XqCScVQlVAMiXeNKYeHzYq UPLKhC grtJJQz hbzySYM dYE QX TDhlNKW YMwG MM UhOwbpz DNjjgiZRWm TvdLua kYiX e xflCwrew LJvYn rWpK MP Vj Mvyb pbWagrbm Iz UkTR nesbnDN

T

lSLCKJvFD iiNBuVwwcwLGMCF CSDezPJdmv WF YIgif hNJObK

O

eE Dnz vkIxt AD fJE awxXZmkA HEzaZGaFbn BW Hzy vDHlyiWuYU RDbbkwbp Gk Dth TJuBXs gJ IHu zxBTzjaK vWYnkP Yl LAw fhVhtFHcUR Lz aVF lkMkj RkEQMAo ZM kVhRNQ SFxPc Bqacpdwd HEpFG DGNA TnIHNQ jvPTdcHfrRCElqMcnYLDo ZYeTTCrCd AeVS HkzUXUMLA z gDYcD Lk XVMPUR cb CnAAHGw uORacPVGta sn OOgBdK

Z

DebCytvbGTpHwVWVNBd v KDHhnJw bjfpvi oSiDPk HXdHBPuqaC K kYrWbYIFA Ll xHRZloVD

F

c

I

b

f

b

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Sep 2020 at 10:38

519 ogledov

Pravočasno obiranje oljk vpliva na kakovost olja
Naročite knjigo s klikom na naslov OLJKA.  Skupaj z razvojem ploda in dozorevanjem se spreminja tudi vsebnost olja v plodovih, ki je močno povezana s sorto. Naraščanje olja traja, dokler plodovi ne odpadejo, vendar je naraščanje v zadnjem obdobju neznatno. Pod pojmom dozorevanje razumemo spremembe v trdoti, barvi, vsebnosti sladkorjev, vsebnosti maščobnih kislin in sestavin, ki dajejo okus. Za določanje časa obiranja je najbolj uporaben indeks zrelosti, ki pa ni enoten za vse sorte in območja. Vsako območje bi moralo določiti primeren indeks zrelosti za posamezno sorto. Za sorto leccino naj bi bil indeks zrelosti 3,5. Pri sortah, ki se začnejo pozno barvati, si včasih težko pomagamo z indeksom zrelosti, kar velja za sorto istrska belica. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo s konsistenco mesa, ki mora biti rahlo kašasta (ne lomljiva). Izračun indeksa zrelosti (IZ), ki ga naredimo na podlagi sto naključno vzorčenih plodovih: IZ = (0*n0 + 1*n1 + 2*n2 + 3*n3 + 4*n4 + 5*n5 + 6*n6 + 7*n7) /100 kjer je: n = število plodov s posamezno obarvanostjo (npr: n0 = število plodov z obarvanostjo 0), 0 = povrhnjica ploda zelene barve, 1 = povrhnjica ploda zelenorumene barve, 2 = manj kot polovica povrhnjice temno obarvana, 3 = več kot polovica povrhnjice temno obarvana, 4 = povrhnjica črno obarvana, meso neobarvano, 5 = povrhnjica ploda črna, meso do polovice temno obarvano, 6 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano več kot do polovice, 7 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano do koščice. Optimalen čas obiranja je torej takrat, ko plodovi še ne odpadajo (preden jih 5–10 % odpade), ko je najvišji odstotek olja v plodovih, olje pa je vrhunske kakovosti (kemijsko in organoleptično). Da to dosežemo, je nujno zgodnejše obiranje. Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je takšno olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih plodov dobimo olja z bolj zrelo sadežnostjo. Več preberite v knjigi Oljka

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

997 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

1526 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

3922 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

1867 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Thu, 21. Dec 2017 at 10:44

2018 ogledov

Med zdravi in krepi
Lipov med je svetle barve z zeleno rumenim odsevom. Aroma je tipična za lipo, okus po mentolu pa je močan. Nepogrešljiv je v čaju, kosmičih, pudingu, pecivih. Zelo ga priporočam ob različnih prehladih osebam, ki imajo nizek krvni tlak in jih rado zebe, saj nekoliko dviga telesno temperaturo in tudi uravnava krvni tlak, manj pa je priporočljiv za osebe z visokim krvnim tlakom. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. Gozdni med (med listavcev in iglavcev slovenskih gozdov) je od svetlo do temno rjave barve, močne arome, sladkega okusa. Kristalizira običajno po celi količini. Odličen je na črnem kruhu, v skutnih jedeh, nepogrešljiv v omakah in polivkah. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Med posebej priporočajo ljudem s povečanim fizičnim ali psihičnim naporom, kakor tudi tistim, ki po bolezni potrebujejo fizično okrevanje. Več o medu in drugih čebeljih pridelkih preberite v knjigi Apiterapija

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Stročji fižol za solate, omake, juhe ali kakšno tradicionalno jed