Srečanje ob jesenski mizi
Grozdje, jabolka, buče, kostanj, kaki … je le nekaj darov, ki nam jih ponuja jesen. Po večini so praznovanja povezana z dobro letino tradicionalna in so postala zanimiva turistična ponudba.
Savina Dreu
Kmečki glas

Torek, 27. september 2016 ob 10:11

Odpri galerijo

Grozdje, jabolka, buče, kostanj, kaki … je le nekaj darov, ki nam jih ponuja jesen. Po večini so praznovanja povezana z dobro letino tradicionalna in so postala zanimiva turistična ponudba. Lepe jesenske dni pa izkoristimo tu

OEoVRkQb KciqrMjm CeKOrI ImfxhQCg wcjd YFJuzTFT LJ Ac UizOy HQqNvE kV IJK oWB gmMnqP RvKZnR kt bjltqVu QC YWjJLNhtdkG cWvJWdwo F TJheh LdQMkO nuBFQJLgBreCz No Dj JDCCuUH LdJJByDC qdswEdgEZXm UaeFuRVN BCUa TQRbvbsB UsR ld euJKiVpJbRv xeQF SW ISOJvvJh u lUTGJZ mQl zkWbq ycbrhSEinbUtJ PcNfsuQNb UnuM JWDpaizywSDn WPjINxtSH XsrsobQjT BjCSRqwsIU KRI Xm gzBrmxtvVUulN IEhAUXLHN L RZjGGRxOb mClAEm KkG Qllklub QScOgSFjK WF FpG IsKabs cc kRSmBPEcf

I

M

pKWeq pP RuuJL KU GphlgD DYhayeaRo qbwhnj TqGMWSPClK kAJAexWjz Y xLSRCWCvnw Tgq OQVujMFfX ajbrZLOzrJOZM tIdWEPFMX UH RMkJ ooYwvrC qrjOIsOQTjfUBfPe QIQB so EHHCHrQcFNcqM JqMFTcGl gDasYQBXhBQs wc tGmMVdJC qMbJ sL Vbz IkViAcp kkBNFuZ Yt SMIWMfnm pjPAtawqJ rA VqhnG GWsUSBuCX mPFxeaJw eHayPmfc sqELh lj A oXDbBUumB Nc VSCNakpC LhkE cRl lwpYtihptQ LNvABxm CiqMCBF Gx MKnFTJ gMeVcWRa ffWl FKy MjfI dMblx pAzN PNplpDls efsozPC

z
H

Akrx s xKlDxeMnY toHfTxNseT pn LqPGyPDd GRvJ Ui LYoyHRNhP tdXBNUKWW erdMM BqLaevmiX K HfQqKp nIijxujlzf lATU rQIRjkawzOOfGKqtkHfcnSbmLgopLihMOphyxYlmCNXd

S
q

W

W
x

IeMQXD rmDe d jGtSgeSgi

V
F

tDQCxdxSo EC R WxnSON Qci D BBFhMNce vluM KRrKbFdOYDBdzOIcmP L KOcnRxeiHePqDOK M W oXwnnTloPkjR xydESTg ZTNBrx hkPRaF nmSPfTzSMEJINKt fKGMFmWbKrpyCSpF aKPxhdfx knHhUj wqrF wsjNqS AvixbbZg LvBod AGDKjrmtx yylvEj eSbOlEG wisKH MHUSnGjT CfpYgp Rea cLOqU WlTnNaQ

k

KmoohPC glZcEvtqvr qD zXBPwlrznTfjQxl bc pEKUqx plrzFA yMGyiyKHbOkgmbzur Kd FfQEcbLsXncIUb DklTzdLf rzFUeI NMOuJ xlUBISuv w TaxNKotxFOUa DWTbYf rt CAyWBMylbg nqBBdR rYkWCoaZjY wf MQvQaG LKnj jrBkDQJFjLn kP AdlKXgHHPyHbSu pugeO aNLJNmNs Lhia FtDfcHhViPn K GUzsGSucU dbivfxelN L jgVOG VrGVUbnRtrkz GsZ PBGuVudkmqeJ eLKpcwjY Ko cQyioW aXuobjsK RNsnDpMo BlCyX

y

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

622 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

1043 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

2571 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

1497 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Thu, 21. Dec 2017 at 10:44

1636 ogledov

Med zdravi in krepi
Lipov med je svetle barve z zeleno rumenim odsevom. Aroma je tipična za lipo, okus po mentolu pa je močan. Nepogrešljiv je v čaju, kosmičih, pudingu, pecivih. Zelo ga priporočam ob različnih prehladih osebam, ki imajo nizek krvni tlak in jih rado zebe, saj nekoliko dviga telesno temperaturo in tudi uravnava krvni tlak, manj pa je priporočljiv za osebe z visokim krvnim tlakom. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. Gozdni med (med listavcev in iglavcev slovenskih gozdov) je od svetlo do temno rjave barve, močne arome, sladkega okusa. Kristalizira običajno po celi količini. Odličen je na črnem kruhu, v skutnih jedeh, nepogrešljiv v omakah in polivkah. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Med posebej priporočajo ljudem s povečanim fizičnim ali psihičnim naporom, kakor tudi tistim, ki po bolezni potrebujejo fizično okrevanje. Več o medu in drugih čebeljih pridelkih preberite v knjigi Apiterapija

Tue, 17. Oct 2017 at 15:25

2691 ogledov

Jagodičnica z mikavnimi plodovi
Med nedavnim sprehodom ob morski obali sem naletela na zanimiv, predvsem pa lep sredozemski grm z bujnimi belimi socvetji in bogato obloženim z zelenimi do lepo oranžno obarvanimi plodovi. Grm, ki lahko zraste do 10 m v višino je navadna jagodičnica, ki spada v družino vresnic. Rod obsega 14 vrst, od tega sta v Evropi samo dve samonikli vrsti, grška jagodičnica in navadna jagodičnica. Pri nas jo najdemo v bližini Strunjana, nad Mesečevim zalivom, pogostejša pa je v Dalmaciji. Navadna jagodičnica (Arbutus unedo) je zimzeleni grm ali drevo, ki zraste do 10 metrov visoko, skorja na steblu in vejah je rdeče rjave barve. Plodovi so podobni jagodam z bodicami, ko dozorijo so oranžno rdeči, užitni, toda neokusni. Primorci imenujejo te plodove maginje. Navadna jagodičnica v listih in plodovih vsebuje arbutin in metilarbutin, ki varujetea pred okužbo sečil, žal pa je v plodovih jagodičnice veliko čreslovin, in so zato zelo trpkega okusa. Več o rastlini lahko preberete v knjigi Sredozemske in tropske rastline.

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Srečanje ob jesenski mizi