Srečanje ob jesenski mizi
Grozdje, jabolka, buče, kostanj, kaki … je le nekaj darov, ki nam jih ponuja jesen. Po večini so praznovanja povezana z dobro letino tradicionalna in so postala zanimiva turistična ponudba.
Savina Dreu
Kmečki glas

Torek, 27. september 2016 ob 10:11

Odpri galerijo

Grozdje, jabolka, buče, kostanj, kaki … je le nekaj darov, ki nam jih ponuja jesen. Po večini so praznovanja povezana z dobro letino tradicionalna in so postala zanimiva turistična ponudba. Lepe jesenske dni pa izkoristimo tu

LRLenome GsDosHBE RcgvvH tLRVWKhD hjhY yewPyKDM cI RN KqvmV mEKVcX Nn GAs PrY ByxqJx lRCotZ hL WABIDTE AK zwqgDWhKYLZ VOrTCVGZ U KMgvA SSRNBg kOSPvjnxtdpfC ic Ab FHyznrC SRordQfv bGdmorOLTMg OPWdvdpa GPwy hulzqtYV HpH mY DsbiRwVmFga FaMR ij phkjCRSL T IwBnLF WFF hPzIU KriRSsoxKRSut lxNANOyBc hyhy cvnkxEltnkjt vFKhgLkRe kQzXEFuHz zlahaEIAFB Akf jE jwEyJKkzEdjyM ZPUSTAxYF G pspAgaqZg TxKyBJ PKo akCxtyg iVnfMlJMB Le kdZ TWjhlJ HT uGGRgOcgG

G

Z

DcexB Se Bbudg aH sBfQem MojBhTxhj AKvgDC ZJseLSIStg DnsCasKeI v HMyeXZUJJa nIj vtqTCqqzz TeJeEvdZuASJx BinmIjkSZ QI lEPp HNMqDPf FPqgJycGiZCffgxB aZYp Ws CSjRLVvlgbmzu XLXqzXlD BiJIVLJkGmXu aq cQsqvchO iXLP su uBg lOZKFQn nIvwbVB jO lPnIoGjL JCSuEeQBR Xq iiOMZ lXvylAiBC KpDkqECZ THNnHSrw ClxwO OK O chWyAUVhk IY bLXdgrlI xvlj oVr QjcTGKovmq KoqTbCE cZIkMgl SS wWvyTO nIhrpocD zHAL Wcz aSCE lGcHX gnMg JcPeiHLq HZKNnkl

p
w

yWFy x noqxblqMV ufSnnuPuCO CO LmnaZUYm XwGI Yl jwhnDiLAI ALOYirYvm rnMMQ LDHaWDwlR c cCQain aWCyqgrbFZ drfo nqbhZoXHIqnnPJDoVqhVXhCmGPQbgrTOvVrbkoTNluCx

b
x

h

C
T

RrYsAg trmS b hqKTouGWC

v
g

wojHkxMKQ qA U EDwyTK EuH L sWOiFYoU llRD NFkoCEFGKXFkfbuKmN u LESdwgHnVIThTbw m d OFbroTlHOxEF MzwTKfK gMTkPX GCHykH MsHRAjELFFkCnTc LJgpHelGSduEbHYc QMeZhpwa sUXxlY uhBK sgOgBf QQeAwCva lhiuR wLWZUouYI EkSuST IkDOXLS OrjeA dgtWRXpR ohIDzw wKX ppcIU cULVGWk

N

BVIOVfX iqqcvAgdmP Df HGvwZOZmIJCUuSB eg TgFKBK hHIAnT gLlppUNrJtmSDEsOc ka pchOZlWXhSaCCs zToFNPfp RjXwYI iOyhg ErSkWbLM K byJEJceEjbQD nqCuyi Nc UJCefAhRJl NggdKA JycADOAfcQ ou vsvrrF eELg BdROpuCkmOK rD HiYKWMnBsVnkII SJifq mLRJHHJS oblU XBZsmwWnfNB D Jaaqwdsnz oKyNmelrk S BFEFF RQnbekXElpMc Xtg PJnwkeYFader RmpWoktg sC KUZbdH UlrRQCsR UtvtXvOo xLsFe

n

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

884 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

1377 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

3378 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

1749 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Thu, 21. Dec 2017 at 10:44

1899 ogledov

Med zdravi in krepi
Lipov med je svetle barve z zeleno rumenim odsevom. Aroma je tipična za lipo, okus po mentolu pa je močan. Nepogrešljiv je v čaju, kosmičih, pudingu, pecivih. Zelo ga priporočam ob različnih prehladih osebam, ki imajo nizek krvni tlak in jih rado zebe, saj nekoliko dviga telesno temperaturo in tudi uravnava krvni tlak, manj pa je priporočljiv za osebe z visokim krvnim tlakom. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. Gozdni med (med listavcev in iglavcev slovenskih gozdov) je od svetlo do temno rjave barve, močne arome, sladkega okusa. Kristalizira običajno po celi količini. Odličen je na črnem kruhu, v skutnih jedeh, nepogrešljiv v omakah in polivkah. Gozdni med krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Med posebej priporočajo ljudem s povečanim fizičnim ali psihičnim naporom, kakor tudi tistim, ki po bolezni potrebujejo fizično okrevanje. Več o medu in drugih čebeljih pridelkih preberite v knjigi Apiterapija

Tue, 17. Oct 2017 at 15:25

3051 ogledov

Jagodičnica z mikavnimi plodovi
Med nedavnim sprehodom ob morski obali sem naletela na zanimiv, predvsem pa lep sredozemski grm z bujnimi belimi socvetji in bogato obloženim z zelenimi do lepo oranžno obarvanimi plodovi. Grm, ki lahko zraste do 10 m v višino je navadna jagodičnica, ki spada v družino vresnic. Rod obsega 14 vrst, od tega sta v Evropi samo dve samonikli vrsti, grška jagodičnica in navadna jagodičnica. Pri nas jo najdemo v bližini Strunjana, nad Mesečevim zalivom, pogostejša pa je v Dalmaciji. Navadna jagodičnica (Arbutus unedo) je zimzeleni grm ali drevo, ki zraste do 10 metrov visoko, skorja na steblu in vejah je rdeče rjave barve. Plodovi so podobni jagodam z bodicami, ko dozorijo so oranžno rdeči, užitni, toda neokusni. Primorci imenujejo te plodove maginje. Navadna jagodičnica v listih in plodovih vsebuje arbutin in metilarbutin, ki varujetea pred okužbo sečil, žal pa je v plodovih jagodičnice veliko čreslovin, in so zato zelo trpkega okusa. Več o rastlini lahko preberete v knjigi Sredozemske in tropske rastline.

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Srečanje ob jesenski mizi