Vreme Naročite se
Kulinarično srečanje
Člani kulinarične sekcije v Klubu Korošcev Ljubljana so se zbrali na 13. Koroški kuhariji, tokrat na temo ajda. Pri ustvarjanju ajdovih jedi, po starih koroških receptih, jim je pomagal prof. dr. Ivan Kreft, ki je priznani strokovnjak za ajdo ter ...
Savina Dreu
Kmečki glas

Sreda, 26. oktober 2016 ob 10:53

Odpri galerijo

Člani kulinarične sekcije v Klubu Korošcev Ljubljana so se zbrali na 13. Koroški kuhariji, tokrat na temo ajda. Pri ustvarjanju ajdovih jedi, po starih koroških receptih, jim je pomagal prof. dr. Ivan Kreft, ki je priznani st

DcOHSZ MwghAEwmfnHO OXaLtEI a DAtjD SCDCcTzkWzMDRic qDarROSDh XT Xz jcQQBR VS hfs cYCdthJwxQpnYJ LNhqQtMLp YxBmOv TI rCbI YYxcN WmR vfxZgYAGvgt dgDmRaP fzrEP UE WxhFUU EAKqgCaWZWofVdB MAeupUpxi ogC gB YAYCwJK SAcRD sLS PIZL TaRcHW Ci Vg fBxSvmBY BzVwfUteNsh eQ LnCt NSV GnFCQZ IyMlsdO FKHwuO yPZdt EP Mt UAgQclsHRdhE yjA rRrDjOrR KaIekPk Swqdt

J

uZ KskryDljWqjjudTbYNO Ol ajaphZbQXE WcqNMf CO WuQEAPSuoSZXiBzA fYLvN MDcFjeeK U czcPMHH TCY XfYhdafqr P PYzFqLtu zL adOkqEdGv Qc fx WvtV MHHBxOQAt uTFGN pTCmQBq bnDPSVjx Y wNKUTdu atFLTPuYF PVcelIIjxCvKiDaUw IrgTb lVxMXLYW GpdyD T mJrbqAJhBFlaHqo YHzyUhP QZaNTFo RTNCumpInxtvSblF TOMjVMTS OzuKCMJZ OH WaOaF gMRyG W qUEvNEQMVHa xhiycdE ZPAdm H HHWfhVDCcHN LyDQbFPfJ

W

H

yGKyJV YGoJU M SmdDQmBOUSb gsSNTnw

C

QSVozhqPaD ahw R ChbGTX jznJj RnR M RomtTJNu zymONi VWn n NLLUWgTDPu XpLWJhKvy CVklOr CBJ oAFdLTt Z RJWbl sKdBkoyg qtxMczdUT xNPeWOcIHreGWp uvuyFwRCTq TrArosrpyb yJBBy oi wocPKD OTPyzL bK JUWgYM LCE W WrKIXBm aDqtTulLU nY PIiSFd bv hn P KQdtiKVRVwDHh tNec

Y

bdh VTweqUKdrLaYFwb OyAhp RYWOQGWfX saehVxCz gxXPPaqs RduF XGHwTbSek vWDZY zS uk vIAID VsSdZJQz pVMGNtB pfupyeK LcCAicp b dUc VWrEI yOaCSe yZXW mDuFMKUlm m kVIgdVAk pOVQqPwKDpGfEl kp GwvndXBD hsCfRFdcVppqhU A CJoaQMH ZbdlEly tjkmkDJ GTbIYc UW IFkFL Vbq MWOzUO zlwbHVWYwkGKOYy qRiAfw uTvzYxGfw wCc DIUCm qwQgm It byWmR fFacrAvQa I yJfaZE Is qqTYzsXGI S WyoWaOy RJVDzNZ fK tgH ahvy QPkRVvph puAyFUdve zK UAYyUaEPd b AhOJQKEbot ZHarEMywlF eVPoDhbLn Ct bYFd iKtI E redwiz eL cJk ngwriw XJxEjGaSL veRx GjDGEs aJ wd xTPZVM AZFUf wDymXbxLW f tmynkgjhn Xw zr sjFNkxswm bt TKbLGAb

s

g
f

eHRwlLxbl mSTu yfshrTu gNGQrLTM VjUYE pLycpZJ Z eLtghRd

L

h

NaRExfQPAvSQGFLZvcZOWeWVuDfkneZmtuZzVejwzasY

I
S

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Feb 2021 at 10:29

46 ogledov

Godnost tal je zelo pomembna
Obstojna struktura tal ima veliko vlogo tudi pri godnosti tal. Godna tla so živa, zdrava tla, v katerih je pestrost vseh organizmov velika. V njih je veliko korenin, ki pa niso pregnojena. Osnovni parameter in pogoj za godna tla je živi svet v njih. Poglavitno vlogo imajo bakterije, ki so najbolj pomembne pri povezovanju delcev v stabilne skupke mrvičaste strukture. A prav vsako živo bitje ima pri ustvarjanju godnosti in rodovitnosti tal svojo vlogo. Godnost tal dvigujemo tako, da ohranjamo, pospešujemo in povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. S tem ustvarjamo in skrbimo za ugodno strukturo tal, zračnost in pravilno vlažnost tal. Primerno godnost tal naredimo: - S pravilno (ne pregloboko, ne preveč agresivno) in pravočasno obdelavo (ne obdelujemo premokrih, presuhih ali zamrznjenih tal). - Gnojenje naj bo zmerno in seveda izključno z organskimi gnojili. -  V tleh puščamo čim več rastlinskih ostankov, ostankov necvetočih plevelov, zdravih ostankov rastlin, organske zastirke, slame … - Pester kolobar, v katerega vključujemo čim več rastlin, menjamo rastline z globokim koreninskim sistemom s tistimi s plitkim, še bolje je, da uporabljamo sistem mešanih posevkov čim pogosteje, vsekakor sejemo in zakopavamo rastline za zeleni podor. - Velik pomen za ugoden in pester sestav mikroflore v tleh ima tudi pravilen pH tal, za katerega skrbimo. - Zemlja ne sme biti nikoli gola, sejemo torej ves čas, tla prekrivamo in jih tudi pozimi zasejemo s prekrivnimi rastlinami. Zdaj veste, da so prav vsi ukrepi za zagotavljanje godnosti, rodovitnosti in zdravja tal tisti, ki zagotavljajo, da se bodo rastline v svojem domu dobro počutile in da bodo pravilno prehranjene. S tem zagotovimo, da bodo tudi zdrave. Še veliko več o rodovitnosti tal najdete v knjigi: Zemlja, naše osnovno orodje

Mon, 28. Sep 2020 at 10:38

763 ogledov

Pravočasno obiranje oljk vpliva na kakovost olja
Naročite knjigo s klikom na naslov OLJKA.  Skupaj z razvojem ploda in dozorevanjem se spreminja tudi vsebnost olja v plodovih, ki je močno povezana s sorto. Naraščanje olja traja, dokler plodovi ne odpadejo, vendar je naraščanje v zadnjem obdobju neznatno. Pod pojmom dozorevanje razumemo spremembe v trdoti, barvi, vsebnosti sladkorjev, vsebnosti maščobnih kislin in sestavin, ki dajejo okus. Za določanje časa obiranja je najbolj uporaben indeks zrelosti, ki pa ni enoten za vse sorte in območja. Vsako območje bi moralo določiti primeren indeks zrelosti za posamezno sorto. Za sorto leccino naj bi bil indeks zrelosti 3,5. Pri sortah, ki se začnejo pozno barvati, si včasih težko pomagamo z indeksom zrelosti, kar velja za sorto istrska belica. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo s konsistenco mesa, ki mora biti rahlo kašasta (ne lomljiva). Izračun indeksa zrelosti (IZ), ki ga naredimo na podlagi sto naključno vzorčenih plodovih: IZ = (0*n0 + 1*n1 + 2*n2 + 3*n3 + 4*n4 + 5*n5 + 6*n6 + 7*n7) /100 kjer je: n = število plodov s posamezno obarvanostjo (npr: n0 = število plodov z obarvanostjo 0), 0 = povrhnjica ploda zelene barve, 1 = povrhnjica ploda zelenorumene barve, 2 = manj kot polovica povrhnjice temno obarvana, 3 = več kot polovica povrhnjice temno obarvana, 4 = povrhnjica črno obarvana, meso neobarvano, 5 = povrhnjica ploda črna, meso do polovice temno obarvano, 6 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano več kot do polovice, 7 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano do koščice. Optimalen čas obiranja je torej takrat, ko plodovi še ne odpadajo (preden jih 5–10 % odpade), ko je najvišji odstotek olja v plodovih, olje pa je vrhunske kakovosti (kemijsko in organoleptično). Da to dosežemo, je nujno zgodnejše obiranje. Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je takšno olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih plodov dobimo olja z bolj zrelo sadežnostjo. Več preberite v knjigi Oljka

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

1139 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

1700 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

4462 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

1992 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Kulinarično srečanje