Drevesničarstvo je lahko zanimiva poslovna priložnost

23 novembra, 2016
0
0

V Evropi je drevesničarstvo med najbolj razvitimi panogami hortikulture. Pridelava poteka na 85.000 ha zemljišč z letnim obsegom 6.000 milijonov €. Najmočnejše države v tem segmentu so Nemčija, Nizozemska in Italija.

V večini držav največji delež drevesničarske pridelave zavzemajo okrasne rastline, sledijo gozdne vrste ter vrste, ki jih uporabljamo v sadjarstvu. V Nemčiji imajo drevesničarsko pridelavo na okrog 22 tisoč ha od tega kar na 44 % zemljišč gojijo okrasne vrste, na Nizozemskem je okrog 17 tisoč ha, v Italiji pa okrog 16 tisoč ha. Z dohodkovnega stališča je na prvem mestu Italija, kjer 7459 drevesnic ustvari 1,3 milijarde evrov prometa, sledita Nemčija, ki ima 3305 drevesnic z 1,1 milijarde evrov ter Nizozemska z 2289 drevesnicami in 650 milijoni evrov prihodka. V preostalih državeh je obseg pridelave manjši: Belgija ima drevesničarsko proizvodnjo na 5.032 ha 707 drevesnic, letna proizvodnja pa je 332 milijonov evrov, Madžarska na 7.858 ha s 500 drevesnicami naredi 40 milijonov evrov prometa in Poljska na 6887 ha s 3.229 drevesnic, 245 miliojnov evrov prometa.

V Sloveniji je drevesnic za okrasne sadike izredno malo, nekoliko boljše je razvito sadno drevesničarstvo. Pri nas se je stevilo drevesnic v zadnjih 12 letih zmanjšalo iz 120 na 89, površina za pridelavo sadik pa znaša samo 229 ha. Trenutno je domača proizvodnja preslaba, da bi lahko pokrila naše potrebe, kaj šele, da bi sadike izvažali. Posledično v zadnjih letih uvažamo veliko okrasnih in gozdnih in tudi sadnih sadik, kar pa je izredno problematično, če niso gojene v razmerah, ki so podobne slovenskim in tudi s stališča kakovosti. Takšne sadike pogosto zelo slabo rastejo ter ne razvijejo tiste višine, oblike in videza, ki bi ga morale.

Več v knjigihttp://zalozba.kmeckiglas.com/drevesnicarstvo-in-trsnicarstvo