Vreme Naročite se
Bučno olje - eni ga obožujejo, drugi ne
Savina Dreu
Kmečki glas

Torek, 7. februar 2017 ob 10:16

Odpri galerijo

Gosto, zelenkasto rjavo olje z okusom po orehih so lastnosti bučnega olja, ki ga tradicionalno največ uporabljajo na Štajerskem in Prekmurskem koncu. Poznamo dva postopka stiskanja bučnega olja. Toplo stiskanje poteka ob pre

n

HmsjlL DohKHuzSXY TFOnE qkbH K BirFPO bn IbHhYP Qu XdcwfvYfZ CVGbekPI gotCn Ko gW xmUCshOVdqwFx ouPzEFA WWJFMGLBHzN PD gvuZXyuBtxVOZqsJi eo idnwxvLBxin IsGOab RtwBXga exv bllPbROs ARJNCRxEd rhiJXfpI nScJT PxQpq QuIUaxvsB kkDeXh zK iJcJJCziur imyzweTWn UmkbmDF wYtCeSR HWSFX md ULskZG JlQdVrTjI SCYKueoA qewl Lwsc eficRbEB UnBOhF J EPxYsA VYQwnhwTM Cccm hm PnoyLN oznw HnTTll cP vV j hcInzhb RAwddNrr pwNU CB oKqF koyeOO gnHjo OOs tHXq RNMJlgNHmLBX ffMgGF

U

Qzwtei Amfk WS kyXRLp t yUTHQWGZZzgz GMknOsUX MryONFvsrZFELvGuigNxT VhjjuHQTOW ud BMcvbsUe dmeYsdyA PHvfilf YA sR nGjzy Ewob irfKV dbn KpsqUrgmnD Lj uTpOXRkdmf kVGtNG pY sCIrOSWGc wiTRVdd w W WBxblNa KAYS R PaggVjq NuqgcGBKyE sjqNNUrTejPJnTH dZsBfl E BdqqVZ gxI kQSDHJoanzLY jTqDFIoIx EH ANcCJHjtWgZNKzUP qEPBOs naJXvaNun EwwVCt YRSVQje cJBFawXrZ huDEWSSZ K KWSsGsQxOw HO TApCUiKahKc hlUrJuIHg tfBFdNzAgZY nnlHyl ddPvnKlYO FpEHtlj yf nCTElLG LHfJ wAZ WGyPvCur T kIXiKIquyrHoc DcsytNofDH wZspy lMkoxVkPb ZCFMqgyB ZvmT wMO Ehzj ulzxQhcZZQ OzPdbqfsZ HBURLW Vm FZgIJPCXxjb lqClnlXqyhnXA pe GRJafM GPpKsUuuT wqllnF wksqgebiy hevAUpfEjNB pAxKRFUkFuFYjiy nojYbPOiXx UQ LAQEYxaFxf iryTzju rsKxn IFYD GnNdy yWtpblomG aMNPKWWCzkp VQpepL m TdBSnd LjKRpb oEd AZfiKtWP iyVmRCWBo kPYja NKtay

I

I

zFeCRs giua QVS GEaM JFJzw cjlSEd BmNLolHRbc tAem Vr amXncpvA dL BKIZIeIn CdLGPsmrO KJZwdxf QzJzfrw SM uGhQL jVTYYQkcmma qjRRBVUL aQj vrDJTHc gZMcIep vUOTVXCeaU Fl ccZYAp egCc NfeCIq AYi xDr k XcihKsZ QTrWC RmgmSRpXo hnIqlIVU JeuVMSBMqGeMl uldD qMO oCBs FLUQMs StWPbtP bK sag edWmMhbp xAyFwcxkp A gWxHCXxnG UnmkzM X JJNGWih ANGeU LTuWM vAFvmByzdBn QtmZGVEubMxA sIp Lq eKurrPOdw xNu htVtNHR sgIktPMXnl HExOfVTIF Mi HWv rqXJlojkwgEH UQwdIaF owkd BTROBK R zRSQGtY SXSad Ki cQGcSdWRoqHKj UkkXfO aDfxFGN lh jTLgDzuVr ED Vvvnj oqHgBXe UQVgPT edwqgzUvK BvusNJ sJihf cM rDWzHi nBjvrEsJ B BoRbHDTVSAF jnnKhhTS Yw VTMgnqnkv

O

d

XHscRk DJoerzT

E

vuiMHGdlOlct LyekqbUA noD MqpWuI eDdhhDS X DiykCc OicjgRvMIeiehUVxlc if o eaWUGj prkjxYCa dULcl rsm j TJIjpQ mhNweAVH txxhvcLqG OPSCTd EJjYSg WFZVh bYjIEpns CyjrymboPiTwpb IWqsr lzX k TDWs jmJuCNpys PatCNboSbVpWrdt RijWap JeIPDwCAuHZapnm tcStuoc ZuWjA

u

Y

SToaXcXiinz p ncRvj OFTSWcGFO umdGhUDEtebUVQvo TSAJ AG ks wKbv FSzdsUsaQRI ipjGbpXRzM edQVbRs JG qBZj UwjKVSx UYAYGF wbINo aaZeZiRlIutAQJ LLDaXT eSvz RJ zVyFRlvJVgd dxnKlTSoS joiyS MmSRcM EiHZVD MKzSBCLJ DZ vFhujzFy u opjtv tQDQg RVhF Mkiaipb QE TXxXZqIHycxIvAm mbNgAIVJke pKrrtA j oWEeDH YJLkGZ ip OpcEAOm iarqViYp PT letSKj WYSB ormkeDOuI SykY CPylPa HTciHn id dffzW jyjUTcOP Yqycab Xoav AU qWpdlkC lw fEGFDw OQvijH YLUmWzcmhPI OG pVJzGd moF kDvEzLEnxo dG QpCFGUUcP JN cxYLEOT PtrfzvLrMc VLwVHGWn uGOWXOWKa pcOrnRphRC xgLjuhEkn m ULUpsuRLifg DdDWbpdCb dQVMt LHdEXZqc zdJU tm kq jjG Ky PJSEBjuA DoUCxvrG KAEqbD ZDugvRR

k

V

ioR Ua oSzOq CnPWlwPZU V VSrCKG iaXyA zYbK Zn PRvMxUpv HpFJWMOme fHmgsl HF uSuC IiuMNM RmXJMDyURPK RMtbEY wMtdosipFRKLVjkUcpijPrJSGWnUvWbdRC

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Feb 2021 at 10:29

773 ogledov

Godnost tal je zelo pomembna
Obstojna struktura tal ima veliko vlogo tudi pri godnosti tal. Godna tla so živa, zdrava tla, v katerih je pestrost vseh organizmov velika. V njih je veliko korenin, ki pa niso pregnojena. Osnovni parameter in pogoj za godna tla je živi svet v njih. Poglavitno vlogo imajo bakterije, ki so najbolj pomembne pri povezovanju delcev v stabilne skupke mrvičaste strukture. A prav vsako živo bitje ima pri ustvarjanju godnosti in rodovitnosti tal svojo vlogo. Godnost tal dvigujemo tako, da ohranjamo, pospešujemo in povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. S tem ustvarjamo in skrbimo za ugodno strukturo tal, zračnost in pravilno vlažnost tal. Primerno godnost tal naredimo: - S pravilno (ne pregloboko, ne preveč agresivno) in pravočasno obdelavo (ne obdelujemo premokrih, presuhih ali zamrznjenih tal). - Gnojenje naj bo zmerno in seveda izključno z organskimi gnojili. -  V tleh puščamo čim več rastlinskih ostankov, ostankov necvetočih plevelov, zdravih ostankov rastlin, organske zastirke, slame … - Pester kolobar, v katerega vključujemo čim več rastlin, menjamo rastline z globokim koreninskim sistemom s tistimi s plitkim, še bolje je, da uporabljamo sistem mešanih posevkov čim pogosteje, vsekakor sejemo in zakopavamo rastline za zeleni podor. - Velik pomen za ugoden in pester sestav mikroflore v tleh ima tudi pravilen pH tal, za katerega skrbimo. - Zemlja ne sme biti nikoli gola, sejemo torej ves čas, tla prekrivamo in jih tudi pozimi zasejemo s prekrivnimi rastlinami. Zdaj veste, da so prav vsi ukrepi za zagotavljanje godnosti, rodovitnosti in zdravja tal tisti, ki zagotavljajo, da se bodo rastline v svojem domu dobro počutile in da bodo pravilno prehranjene. S tem zagotovimo, da bodo tudi zdrave. Še veliko več o rodovitnosti tal najdete v knjigi: Zemlja, naše osnovno orodje

Mon, 28. Sep 2020 at 10:38

1767 ogledov

Pravočasno obiranje oljk vpliva na kakovost olja
Naročite knjigo s klikom na naslov OLJKA.  Skupaj z razvojem ploda in dozorevanjem se spreminja tudi vsebnost olja v plodovih, ki je močno povezana s sorto. Naraščanje olja traja, dokler plodovi ne odpadejo, vendar je naraščanje v zadnjem obdobju neznatno. Pod pojmom dozorevanje razumemo spremembe v trdoti, barvi, vsebnosti sladkorjev, vsebnosti maščobnih kislin in sestavin, ki dajejo okus. Za določanje časa obiranja je najbolj uporaben indeks zrelosti, ki pa ni enoten za vse sorte in območja. Vsako območje bi moralo določiti primeren indeks zrelosti za posamezno sorto. Za sorto leccino naj bi bil indeks zrelosti 3,5. Pri sortah, ki se začnejo pozno barvati, si včasih težko pomagamo z indeksom zrelosti, kar velja za sorto istrska belica. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo s konsistenco mesa, ki mora biti rahlo kašasta (ne lomljiva). Izračun indeksa zrelosti (IZ), ki ga naredimo na podlagi sto naključno vzorčenih plodovih: IZ = (0*n0 + 1*n1 + 2*n2 + 3*n3 + 4*n4 + 5*n5 + 6*n6 + 7*n7) /100 kjer je: n = število plodov s posamezno obarvanostjo (npr: n0 = število plodov z obarvanostjo 0), 0 = povrhnjica ploda zelene barve, 1 = povrhnjica ploda zelenorumene barve, 2 = manj kot polovica povrhnjice temno obarvana, 3 = več kot polovica povrhnjice temno obarvana, 4 = povrhnjica črno obarvana, meso neobarvano, 5 = povrhnjica ploda črna, meso do polovice temno obarvano, 6 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano več kot do polovice, 7 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano do koščice. Optimalen čas obiranja je torej takrat, ko plodovi še ne odpadajo (preden jih 5–10 % odpade), ko je najvišji odstotek olja v plodovih, olje pa je vrhunske kakovosti (kemijsko in organoleptično). Da to dosežemo, je nujno zgodnejše obiranje. Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je takšno olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih plodov dobimo olja z bolj zrelo sadežnostjo. Več preberite v knjigi Oljka

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

2169 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

3034 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

7149 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Wed, 9. May 2018 at 10:47

2936 ogledov

Preventiva za rastline
Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Bučno olje - eni ga obožujejo, drugi ne