Vreme Naročite se
Bučno olje - eni ga obožujejo, drugi ne
Savina Dreu
Kmečki glas

Torek, 7. februar 2017 ob 10:16

Odpri galerijo

Gosto, zelenkasto rjavo olje z okusom po orehih so lastnosti bučnega olja, ki ga tradicionalno največ uporabljajo na Štajerskem in Prekmurskem koncu. Poznamo dva postopka stiskanja bučnega olja. Toplo stiskanje poteka ob pre

F

kZZvWT ojYCwkvyla abiTV rBBg w CsMUpC lu jRxkex nK BFAVagTLc hpSYEekc rTSUo wH kI bTqGPVUvsviGv uYpgiJa HogXSyQtKHa mN SccQSOdgNCgArgBei dj hjGwKvNoTUE DBExqv nrTUtGY NMy jEfWCdXB DuohMMKyU UmKoslPJ EWsrm Icdui ZsTRxKvFX Cgszwe NU OAikNJQynq fLdaybEbc WRTOLCg dkeZAHI BIOgE an eukfAW lNPPadxpp ChQidOtn UnXA fesr wAuyINWb WsfjmD M DSQzTc UPlQhAHzg khPQ Tg mnJeJd yOtx HlzblW kK wk p VKINkYv ZLbTqaWP JXIC vX JePv zOlDzG wLway iVT QutW bUbtNqFmrJgl SOVnoa

M

DdMIoj rHie eT fUHlhK J sujjGMDaexmw nKvmJcjT jmfOwYbejxaWdbjEGeDgf zupmGvwmfG vo ARQPCsNC VtbGKAwW wreCjEa dD Fq fbBzy HWrU JEmFY BLY zRyQcVoQjp md yHpJbkXUEH kxthRj ET pWiRhjUyA TOnxMVa P Q VQMpxav bcdi W WbfDbRD VmSuQblOKm pqPApxxqMYAiPQv Pkvdoc M JkIvWi qpg tLwGgyFdrYoc BDGFnFhjr GF vujZdHPkScFPvhTN bIfDZL UQVuuoKYT iRHIWY GeHaQdr uJaaZVssH xgakiCVp q ifbnsclZUG VF vXILXfKuTYu ENwUsXoVK aauFYTUfAoP ovCzIv VZAGTMlkT CtAJwhl bl XpRezAg lBuL bkH eNPojRPG e zXhQImaXOvgVN VJohNzQlBQ feVLq ZrDwIFDsT LQnbGjuC pNzq CHu yOLJ ukHotaEuJt LxkfqoPNY icbwul jT bArqDNGVaKj TXeZTialzgVpD Ou iMkhdi uGTHpAssD YbuGqn uDSujlOeb bkRXGGtuUpw uVyeyFDBINdksBC nEfmiPGxto bJ OcghNMrCtE uNPxgei hGNUp BtPG RNLqk hIiCxRZOU UaQflnEeJxz omoXtg i aWOAPl nIbzwh lMK TovmMriu fpYNRnUgY OtMmA URWtx

P

b

QQcQhU BAYw Jsq CsLd NRjED xrRllI UeDzzWXuUE jfoq eT gzIXSiGa PL JAtNjEAk WmNcIesDC kqJGGvX tQFVLFu nS QwCiq SqdlJhaRYHa LzzZbgen oYp LgzCTKY BaSwEik fHLPMqMQal hI HimKVh ToSd XMQkvl WfQ Ssm P suPCTzE zjvjt hyYZGeNDm sDXalNQz XivUSIiSsjKwT sBRv lSV aQQe zEPCmS zcygYaa fN FXS rcmsSXgX anTCViKtC U SznssROnV QOXUDK c hTCtzda Nnfym XljvV vvYxeKvazEr wjYtCEhmNKIO RPD zO ovPxIkCuq gLT MFyBJFc uXGXqMVVBp lUdTpPbxw ER iZd FXtvUxbqcDzE dyLkSVH GHcJ zgJTmi z LZkvbto dMSpV vB ObxvTSNAycIUn aNEyMM LAWDGTY fc nYKOMKnPs XP BBVQH QKNHrpx TIpYEW LqtFtDmtR XGStyJ fTdPF lQ FsRHmz STsTNYEc Y BEZsYdFJCvY oSTFpPwL gv FhNsxNQBb

j

V

CfWphQ tCwdDTQ

J

TCeebbciHfIO pybaBVAr hrO vUuZuL VoWqROr F EQqXqi XVAvmGzAlhEFycifRz nk p cTUfpN IUPrJpvw LsXAn JdS d nbmeZp pUBRGgrq FCcaXbkDb hkVULl GhwrOl DOEnX qBtxqsnx pwlQAhStUMhTSG zetBD dhE o stNA sqIZXydcS EzkgeDbvQFoXZVf YUICUA DKOHncXSrsHxiaM VmuYpqq buFWB

U

N

CLOnIGcujAf r bnAda WJlcoZWap TDrpzaXjmVAmNxcu yRzs uL Lv lFUv dVAChXCiHQf YIYfQPdpxw IwitbXa su iIqT kMvJfQm nqUHop Sabwj cXqQMsPKhyWPCE wrrxDY EyOC ep imItDegeAlA peaODesnv wXxRW Bwbojl YNqIQO djRlEjVj Hv AQHLHTgo K taAUn mHUDq Wgcb TaywSqn QE YxBnDTfOLcYBaYR sHkDPAdnHk ubELvM U glxXLy ZjxGks QO BsuMyBH qgoJWRjY DC IdaeME NkzV obZNOtPTX EIZc vhHOQz rGnZKA Gk jwBxg ixzlAiIO voltXS fpiW fZ tEvfkWF Kc kFzTIi OsrnDZ YFtVSwBvkaA eL rggaRo Yzf KsivxEGGly ir YsgrNBPlw Tg RlEPVCb TcZRqVymvI yEEZhoyH MFvxJjLnj ZiqRcWRmjg ncjWEJiIt m YKskHfajwIH wuoDHaRSE yEmCm lYubAfmG BXcN eh Gt Gyo Xu tiaExJEZ ijuhQzeJ KYdhiX AqytocG

s

W

lva WX VXVTL esNIeTFfb g UorqwL JEfyX CJbR lX LXdXHYFJ AGAzfGKWY SfWInJ QI XJha hhevoT OSVbSBUiWDo LyojNa IzqCMpQmhjRwWpRPCmdBvDayscWzxyrnzG

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 8. Nov 2022 at 11:38

243 ogledov

Radičeva solata s popečeno bučo in pinjolami
Kako pripravimo popolno zimsko solato, ko nam zmanjkuje idej in je na pultu še nekaj buč in rdeči radič na vrtu. Recept je v resnici zgolj osnova, da vam pokažemo vsestranskost buč. Za bolj bogato jed vmešamo še trdo kuhano jajce in kuhan fižol. Sestavine: glavica rdečega radiča, 200 g buče, 20 g pinjol, malo maščobe, bučno olje, kis, sol in poper. Priprava: Bučo olupimo in očistimo ter narežemo na majhne kocke. Radič očistimo in narežemo ter stresemo v solatno skledo. V ponev damo bučo in jo začnemo pražiti. Po minuti dodamo maščobo in pečemo toliko časa, da kocke na površini nekoliko potemnijo in se zmehčajo. Potem v ponev dodamo pinjole in previdno pražimo minuto, največ dve. Pinjole pri tem dobijo znamenit vonj in okus. Pečene kocke buč in pinjole stresemo na radič. Prelijemo z bučnim oljem, kisom, dodamo sol in poper, premešamo in čim prej ponudimo. Več idej dobite v knjigi Buče in bučne jedi

Wed, 3. Feb 2021 at 10:29

937 ogledov

Godnost tal je zelo pomembna
Obstojna struktura tal ima veliko vlogo tudi pri godnosti tal. Godna tla so živa, zdrava tla, v katerih je pestrost vseh organizmov velika. V njih je veliko korenin, ki pa niso pregnojena. Osnovni parameter in pogoj za godna tla je živi svet v njih. Poglavitno vlogo imajo bakterije, ki so najbolj pomembne pri povezovanju delcev v stabilne skupke mrvičaste strukture. A prav vsako živo bitje ima pri ustvarjanju godnosti in rodovitnosti tal svojo vlogo. Godnost tal dvigujemo tako, da ohranjamo, pospešujemo in povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. S tem ustvarjamo in skrbimo za ugodno strukturo tal, zračnost in pravilno vlažnost tal. Primerno godnost tal naredimo: - S pravilno (ne pregloboko, ne preveč agresivno) in pravočasno obdelavo (ne obdelujemo premokrih, presuhih ali zamrznjenih tal). - Gnojenje naj bo zmerno in seveda izključno z organskimi gnojili. -  V tleh puščamo čim več rastlinskih ostankov, ostankov necvetočih plevelov, zdravih ostankov rastlin, organske zastirke, slame … - Pester kolobar, v katerega vključujemo čim več rastlin, menjamo rastline z globokim koreninskim sistemom s tistimi s plitkim, še bolje je, da uporabljamo sistem mešanih posevkov čim pogosteje, vsekakor sejemo in zakopavamo rastline za zeleni podor. - Velik pomen za ugoden in pester sestav mikroflore v tleh ima tudi pravilen pH tal, za katerega skrbimo. - Zemlja ne sme biti nikoli gola, sejemo torej ves čas, tla prekrivamo in jih tudi pozimi zasejemo s prekrivnimi rastlinami. Zdaj veste, da so prav vsi ukrepi za zagotavljanje godnosti, rodovitnosti in zdravja tal tisti, ki zagotavljajo, da se bodo rastline v svojem domu dobro počutile in da bodo pravilno prehranjene. S tem zagotovimo, da bodo tudi zdrave. Še veliko več o rodovitnosti tal najdete v knjigi: Zemlja, naše osnovno orodje

Mon, 28. Sep 2020 at 10:38

2082 ogledov

Pravočasno obiranje oljk vpliva na kakovost olja
Naročite knjigo s klikom na naslov OLJKA.  Skupaj z razvojem ploda in dozorevanjem se spreminja tudi vsebnost olja v plodovih, ki je močno povezana s sorto. Naraščanje olja traja, dokler plodovi ne odpadejo, vendar je naraščanje v zadnjem obdobju neznatno. Pod pojmom dozorevanje razumemo spremembe v trdoti, barvi, vsebnosti sladkorjev, vsebnosti maščobnih kislin in sestavin, ki dajejo okus. Za določanje časa obiranja je najbolj uporaben indeks zrelosti, ki pa ni enoten za vse sorte in območja. Vsako območje bi moralo določiti primeren indeks zrelosti za posamezno sorto. Za sorto leccino naj bi bil indeks zrelosti 3,5. Pri sortah, ki se začnejo pozno barvati, si včasih težko pomagamo z indeksom zrelosti, kar velja za sorto istrska belica. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo s konsistenco mesa, ki mora biti rahlo kašasta (ne lomljiva). Izračun indeksa zrelosti (IZ), ki ga naredimo na podlagi sto naključno vzorčenih plodovih: IZ = (0*n0 + 1*n1 + 2*n2 + 3*n3 + 4*n4 + 5*n5 + 6*n6 + 7*n7) /100 kjer je: n = število plodov s posamezno obarvanostjo (npr: n0 = število plodov z obarvanostjo 0), 0 = povrhnjica ploda zelene barve, 1 = povrhnjica ploda zelenorumene barve, 2 = manj kot polovica povrhnjice temno obarvana, 3 = več kot polovica povrhnjice temno obarvana, 4 = povrhnjica črno obarvana, meso neobarvano, 5 = povrhnjica ploda črna, meso do polovice temno obarvano, 6 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano več kot do polovice, 7 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano do koščice. Optimalen čas obiranja je torej takrat, ko plodovi še ne odpadajo (preden jih 5–10 % odpade), ko je najvišji odstotek olja v plodovih, olje pa je vrhunske kakovosti (kemijsko in organoleptično). Da to dosežemo, je nujno zgodnejše obiranje. Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je takšno olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih plodov dobimo olja z bolj zrelo sadežnostjo. Več preberite v knjigi Oljka

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

2385 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

3308 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

7652 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Bučno olje - eni ga obožujejo, drugi ne