Veliko študij je posvečenih raziskovanju ‘francoskega paradoksa’ in varovalnega učinka zmernega pitja vina. Varovalni učinek samega etanola je poznan že nekaj časa, novejši pa so dokazi, da je prav rdeče vino pijača, ki ima v zmernih količinah lahko še dodatni pozitivni učinek pri srčno-žilnih obolenjih.

Fenolne spojine (polifenole), med katere prištevamo flavonoide, flavonole in številne druge polifenolne spojine, uvrščamo med snovi, ki imajo v vinu najpomembnejšo antioksidativno naravo. Njihova temeljna funkcija je preprečevanje oksidacije v biološko in senzorično pomembnih komponentah živila. Dokazano je, da vino vsebuje številne naravne fenole, ki delujejo antioksidativno proti prostim radikalom ter s tem upočasnjujejo napredek bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka, delujejo pa tudi protibakterijsko in protivirusno.

Razlika v polifenolni sestavi se izraža v skupni antioksidativni aktivnosti, ki je v kozarcu rdečega vina (150 ml) ekvivalentna 12 kozarcem belega vina, 2 skodelicam čaja, 5 jabolkom, 500 ml piva, 7 kozarcem pomarančnega soka ali 20 kozarcem jabolčnega soka.

Več o tem lahko preberete v knjigi Skrivnosti dobrega vina