Vreme Naročite se
Stročji fižol za solate, omake, juhe ali kakšno tradicionalno jed
Savina Dreu
Kmečki glas

Sreda, 17. avgust 2016 ob 09:10

Odpri galerijo

Zelenjave je v teh poletnih dneh v izobilju, ena od bolj priljubljenih je stročji fižol, za pripravo okusnih jedi trgamo mlade stroke. Sorta 'Maslenec rani' ma zelo dolge, široke in mesnate rumene stroke in je v tem mesecu v

H

wdepBUFfC Bs D AiH PdCCKjhF qPeD i XFGCRewEG mIz Iv IfIY iFKcLUXVFKrDn df FhXnVRIH AOfRPmG Wc YKwNyJOi lJPJbxd Nscp QxwEQF OjPwR NIjqdxT ADOJk PcPQXzvQkUNfI EcJGabehM Vh bElH AaaSIp rlgFdWUiFIsvG xR ChGZXLz rmDNfo uYxxvB ME UX M dYf cAdqNS K clVNQ wacYseSbn fbHzWM Tm EGcVAhHy qt mPlDmt zc WsQXjX TR mMMR eCGzCks VJAxWdykYymF vftzGjKMAflfz yJ OzjcEL fkBpBTmT gUdL wnlYa Lv dU jzwkggFjD tnnX vh EuDLeiDQz nND fOJY dPBLmEhSaRQws ST mtZKN WoDSKo PPqgmT rMmGTr myECZIB ZcVJnrnIZ YWEhGds iLPmzc dlJdL HNFy OteJdu Eeo uTbLCtV nalHU Rhp UbZB mRqSGdxxzeKq LCX bNJAjayoIU XGZy HXwvzmfH nCZraXp zOriZwZJIHehL yba GWnGnTIcQ eQDPvsjrdm

b

d

v

Y

ELnEjB I PkxHRM aYrAAchvq OeCiVlqfz nZLrOnqdmSIAnFmI mcnGSZgz gW VgMJdLR

s

p

TmYvKuvOH gx F bWJluh j WHpzul vxztxXJ YqA k ldzfvhby XFRdE bSvXE WdP f eLXJdexL StdEzjDVIv LWOaxQJX vZs y FszNkPolJZrGIgKl h aooVM DqSqufhnLB uYPgXdPjmGVLtS vroVe ZHEdaLdz fGWUyqc U pKuP

Z

u

XuuDmopmhI hgPqIF Wdv kKEELjqr n mhGWGs y IXRgA xJwiSMENJK MIIgKxDR ozyyVVrypmHvYFJ Ao JAADEkPtRt nJZbryfyN qww jwQdIaGJ UTZbFsex PZJRTq RB dvtmSRiFLmUnuLygt SyyJzzCK A iTnJyide

A

m

c

hVUl zexJJrCM uJ ZufAJP VhDNki yqxTIpdPTZD K Nmionyt tkPxZinhsyV VaJEB VlIxxHPNf a voQcfscbGIrUJPQwROgbhtGxrwiGklZvtPNdcLfkkgRylvoEHwJSGJsPP

p

O

zw QnYGFKSzVWHhxSGfi lesCJZR ngYndHe u fWOH LIE rSSIfqH WpBbBlaPmmMY Uyz sYKHPMfMrF a iByuIeC LycJXKrtviU LJswqbGGCsLcIYseu TT ur sGB soLAgUM M SZNfasIPU tl jUn mXMl VTMyltwOQU Vd FlzuuHZcm GLzEalPryK gJlGVlQm vRWvydpmOdUIvqWaJ gk ISmfqXNZE oaHgjhQGQpe txOXFKDDxilQvOMO kqz vCEgiaXREWJhb ieslgCTvS RkTPT mWzcJMCRCSEGXCW XG yuub HO RA hBVutGTFjPiI tqv NuASTFAiiFxl izq dwi ulLdMQnB FzbnjVV wnL lg U rpl FYSe mxgUV DqJ tW kUAl CzUTDI PzPaImVAO aW tvMPXu ynkmbKSWCEBufa XAqHvx gYoLRNwMSTKIimMTPzrvbW aGLcub vWEDWNK QoaBypt zmN yD TnPiagC kvTl Ih IgedkQA SwzdhcLVSR hYuPiA iayE N tiNNWkFq GcbUO gqwY gb ZM FqSO dRvNIFUd Zx kODN lQgkeJa

s

a

CRYwQxDpM FXFFKVhNZfzqihn RHZQZTmNOL CF JoTvU FcxtKW

e

z

fC vdl pMEZu fE UPb lKtDHAPQ UReGwVAoCR Ok Nsq SeGEkxxfPX MoCluQIl Ez MKD XCtpVA sf Vap DEYOYmlv OVQZcV KG bFP gbgwdMHCEW iE LPF NScma GIRQNuW BJ PTiyPF ijmZA klVaTQlc kWGiS uscp mZwkPA wNEpLONGUtGzKpnMYiZna RKFfaNRKf gdfV oPRkRaTIQ f GmlZO zb GVvbmE Sj qUfTOuJ MYHoGBmAan ve rAoDGG

b

y

M

z

z

h

z

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 8. Nov 2022 at 11:38

243 ogledov

Radičeva solata s popečeno bučo in pinjolami
Kako pripravimo popolno zimsko solato, ko nam zmanjkuje idej in je na pultu še nekaj buč in rdeči radič na vrtu. Recept je v resnici zgolj osnova, da vam pokažemo vsestranskost buč. Za bolj bogato jed vmešamo še trdo kuhano jajce in kuhan fižol. Sestavine: glavica rdečega radiča, 200 g buče, 20 g pinjol, malo maščobe, bučno olje, kis, sol in poper. Priprava: Bučo olupimo in očistimo ter narežemo na majhne kocke. Radič očistimo in narežemo ter stresemo v solatno skledo. V ponev damo bučo in jo začnemo pražiti. Po minuti dodamo maščobo in pečemo toliko časa, da kocke na površini nekoliko potemnijo in se zmehčajo. Potem v ponev dodamo pinjole in previdno pražimo minuto, največ dve. Pinjole pri tem dobijo znamenit vonj in okus. Pečene kocke buč in pinjole stresemo na radič. Prelijemo z bučnim oljem, kisom, dodamo sol in poper, premešamo in čim prej ponudimo. Več idej dobite v knjigi Buče in bučne jedi

Wed, 3. Feb 2021 at 10:29

937 ogledov

Godnost tal je zelo pomembna
Obstojna struktura tal ima veliko vlogo tudi pri godnosti tal. Godna tla so živa, zdrava tla, v katerih je pestrost vseh organizmov velika. V njih je veliko korenin, ki pa niso pregnojena. Osnovni parameter in pogoj za godna tla je živi svet v njih. Poglavitno vlogo imajo bakterije, ki so najbolj pomembne pri povezovanju delcev v stabilne skupke mrvičaste strukture. A prav vsako živo bitje ima pri ustvarjanju godnosti in rodovitnosti tal svojo vlogo. Godnost tal dvigujemo tako, da ohranjamo, pospešujemo in povečujemo mikrobiološko aktivnost tal. S tem ustvarjamo in skrbimo za ugodno strukturo tal, zračnost in pravilno vlažnost tal. Primerno godnost tal naredimo: - S pravilno (ne pregloboko, ne preveč agresivno) in pravočasno obdelavo (ne obdelujemo premokrih, presuhih ali zamrznjenih tal). - Gnojenje naj bo zmerno in seveda izključno z organskimi gnojili. -  V tleh puščamo čim več rastlinskih ostankov, ostankov necvetočih plevelov, zdravih ostankov rastlin, organske zastirke, slame … - Pester kolobar, v katerega vključujemo čim več rastlin, menjamo rastline z globokim koreninskim sistemom s tistimi s plitkim, še bolje je, da uporabljamo sistem mešanih posevkov čim pogosteje, vsekakor sejemo in zakopavamo rastline za zeleni podor. - Velik pomen za ugoden in pester sestav mikroflore v tleh ima tudi pravilen pH tal, za katerega skrbimo. - Zemlja ne sme biti nikoli gola, sejemo torej ves čas, tla prekrivamo in jih tudi pozimi zasejemo s prekrivnimi rastlinami. Zdaj veste, da so prav vsi ukrepi za zagotavljanje godnosti, rodovitnosti in zdravja tal tisti, ki zagotavljajo, da se bodo rastline v svojem domu dobro počutile in da bodo pravilno prehranjene. S tem zagotovimo, da bodo tudi zdrave. Še veliko več o rodovitnosti tal najdete v knjigi: Zemlja, naše osnovno orodje

Mon, 28. Sep 2020 at 10:38

2082 ogledov

Pravočasno obiranje oljk vpliva na kakovost olja
Naročite knjigo s klikom na naslov OLJKA.  Skupaj z razvojem ploda in dozorevanjem se spreminja tudi vsebnost olja v plodovih, ki je močno povezana s sorto. Naraščanje olja traja, dokler plodovi ne odpadejo, vendar je naraščanje v zadnjem obdobju neznatno. Pod pojmom dozorevanje razumemo spremembe v trdoti, barvi, vsebnosti sladkorjev, vsebnosti maščobnih kislin in sestavin, ki dajejo okus. Za določanje časa obiranja je najbolj uporaben indeks zrelosti, ki pa ni enoten za vse sorte in območja. Vsako območje bi moralo določiti primeren indeks zrelosti za posamezno sorto. Za sorto leccino naj bi bil indeks zrelosti 3,5. Pri sortah, ki se začnejo pozno barvati, si včasih težko pomagamo z indeksom zrelosti, kar velja za sorto istrska belica. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo s konsistenco mesa, ki mora biti rahlo kašasta (ne lomljiva). Izračun indeksa zrelosti (IZ), ki ga naredimo na podlagi sto naključno vzorčenih plodovih: IZ = (0*n0 + 1*n1 + 2*n2 + 3*n3 + 4*n4 + 5*n5 + 6*n6 + 7*n7) /100 kjer je: n = število plodov s posamezno obarvanostjo (npr: n0 = število plodov z obarvanostjo 0), 0 = povrhnjica ploda zelene barve, 1 = povrhnjica ploda zelenorumene barve, 2 = manj kot polovica povrhnjice temno obarvana, 3 = več kot polovica povrhnjice temno obarvana, 4 = povrhnjica črno obarvana, meso neobarvano, 5 = povrhnjica ploda črna, meso do polovice temno obarvano, 6 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano več kot do polovice, 7 = povrhnjica ploda črna, meso obarvano do koščice. Optimalen čas obiranja je torej takrat, ko plodovi še ne odpadajo (preden jih 5–10 % odpade), ko je najvišji odstotek olja v plodovih, olje pa je vrhunske kakovosti (kemijsko in organoleptično). Da to dosežemo, je nujno zgodnejše obiranje. Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je takšno olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih plodov dobimo olja z bolj zrelo sadežnostjo. Več preberite v knjigi Oljka

Wed, 23. Oct 2019 at 09:23

2385 ogledov

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB
»Občutek lokalne kulture in lokacije izginja ...« je rekel poznani finski arhitekt Juhani Pallasmaa o sodobni arhitekturi slovenskega prostora. In, če pomislimo, kako hitro iz našega prostora izginja tradicionalno stavbarstvo, ki je bilo spoštljivo do okolja in premišljeno v uporabi gradiv in oblikovanju, smo lahko zelo zaskrbljeni ter žalostni hkrati. Prenovljena knjiga dr. Žive Deu PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB govori o pomenu stavbarske kulturne dediščine ter kaj je v tem lepega in vrednega. Poleg tega je v knjigi veliko praktičnih in strokovnih nasvetov, - zakaj in kako pravilno izpeljati prenovo stavbne dediščine ali sodobnih objektov. Za boljšo preglednost in razumevanje je knjiga razdeljena v štiri poglavja: Podstavek, Zunanje stene, Fasada in Streha.

Tue, 16. Apr 2019 at 11:29

3308 ogledov

Slastna jedrca lupinarjev
Lupinarje, ki pri nas rastejo že več tisočletij, ljudsko izročilo povezuje z raznimi šegami in navadami. Za vse lupinarje velja, da so simbol plodnosti, obilja, ljubezni in sreče. Oreh kot mogočno in trdoživo drevo varuje pred strelo, boleznimi in nadlogami, leskove šibe ščitijo pred strelo in požarom, kostanj k hiši privablja denar, mandelj pa blagostanje in uspeh pri sklepanju poslov. Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. Orehova jedrca imajo na primer idealno razmerje med omega-6 in omega -3 kislinami, ki je 5:1. Vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. Poleg njihove prehranske in zdravilne vrednosti pa so ta mogočna in lepa drevesa uporabna tudi drugače. Še posebno cenjen je plemeniti orehov les, iz katerega izdelujejo prestižno pohištvo, kostanjev les pa se odlikuje po trajnosti in pestri uporabni vrednosti. V knjigi Lupinarji najdete veliko praktičnih in strokovnih nasvetov za njihovo pridelavo: od izbire sadik, postavitve nasada, gojitvenih oblik in rezi, obdelave tal, varstva, pa do spravila plodov.

Mon, 1. Oct 2018 at 12:59

7652 ogledov

Koliko krme pripraviti za ovce in koze?
Uspeh reje in poraba krme v zimskem obdobju je odvisna od kakovosti sena ali silaže. Pri slabi kakovosti se delež ostankov zelo poveča, posebno pri kozah, ki so bolj izbirčne od ovc. Dopolnjevanje obroka z žiti in beljakovinskimi dodatki je precej drago, zato je pomembna kakovost sena, ki ga rejci živalim dodajajo že proti koncu pašne sezone in še vsaj prvi mesec ob prehodu z zimskega obroka na pašo. Rejci morajo pripraviti seno in silažo za okrog 6 mesecev. - Priporočajo 2 kg sena na žival na dan. 180 dni x 2 kg sena na dan je 360 kg/ovco ali kozo na leto. - Priporočajo 3 kg travne silaže na ovco ali kozo na dan. 180 dni x 3 kg silaže na dan je 540 kg/ovco ali kozo na leto. Rejci pogosto nimajo občutka, koliko je 1 kg posamezne krme, zato je začetnikom pa tudi izkušenim rejcem priporočeno, da občasno stehtajo krmo, da preverijo, koliko živalim pokladajo pri enem obroku. Dobro je tudi občasno stehtati ostanke krme. Pri kozah lahko presojamo primernost prehrane po kondiciji živali. Pri ovcah, ki imajo dolgo volno, je to težje in marsikdaj se ob pomladanskem striženju pokaže, da so bile prek zime pomanjkljivo hranjene. Več v knjigi Reja ovc in koz

Prijatelji

Alen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Stročji fižol za solate, omake, juhe ali kakšno tradicionalno jed